Šelest in tišina – Arven Šakti Kralj Szomi

V sodelovanju s Kulturnim društvom Kralj Tomaž, je umetnica Arven Šakti Kralj Szomi, v torek, 4. februarja 2014, v Menačenkovi domačiji v Domžalah, pripravila razstavo z naslovom Šelest in tišina. V Kulturnem programu je sodelovala glasbena skupina Kontrabant. Sponzor odprtja razstava pa je bila Vinska klet Vidmar Domžale.

Obe sobi Menačenkove domačije, polni obiskovalcev, je dokaz, da je Arven Šakti Kralj Szomi zelo priznana umetnica, saj so bili obiskovalci tako s kiparskih kot tudi likovnih zvrsti, pa tudi prijatelji in znanci ter ljubitelji umetnosti.

Šelestenje knjige v rokah, slutnja neslišnega govora, šepet podob in besed, združenih v izbranih fotografijah. Kaj nam bo povedal dr. Prešeren? Kako mu bomo prisluhnili? Vse to in še več razkriva februarska razstava v Menačenkovi domačiji, ki so jo posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku.
"Zanimivo, kako me v življenju zaznamuje dvojnost," pravi Arven Šakti Kralj Szomi, ki nosi dve imeni in dva priimka, zaznamovana je z dvema kulturama v katerih je odraščala ter opravlja dva poklica, kot vizualna umetnica in prevajalka.

Tudi kadar ustvarja, jo zanimata dva časa, preteklost in sedanjost: navdušuje se nad otipljivimi, stvarnimi okruški, ki pa nosijo v sebi sled zgodovine; le še stvar domišljije je, kako na dvodimenzionalni podlagi tudi zaživijo in spregovorijo svojo zgodbo. Kot prepoznavna sooblikovalka slovenske fotografske scene, ki zadnje čase doživlja pravi preporod, je bila povabljena tudi v projekt meseca fotografije.

Edina hči pesnika, prevajalca, režiserja in ustvarjalca Tomaža Kralja in njegove ljubezni Vilje Šumenjak, se je že v mladih letih z mamino oporo podala po očetovih stopinjah v svet umetnosti. Kot mlada deklica se je preselila v Anglijo, kjer je odrasla, diplomirala in se izučila poklica ter pridobila veliko ljubezen do angleščine ob tem pa uspela obdržati svoje odlično znanje slovenskega jezika.

Kot mlada dama se je vrnila v rodno Slovenijo, da bi spoznala svoje korenine, očeta in deželo. Tu sta jo presenetila ljubezen in Béla Szomi, ki je na dan norcev (pusta) nekega leta, postal njen mož in Kralj, ona pa si je dodala, poleg priimka Kralj, še Szomi. Družina Szomi Kralj / Kralj Szomi se je ustalila v hišici s piramidasto streho in ograjo iz sončnic v Mengšu, kjer se svetovi fizika in glasbenika ter umetnice in prevajalke prepletajo ob otroškem vrišču in veselju.

V svojevrstni pripovedi nam je umetnica Arven Šakti Kralj Szomi pripravila zanimiv nabor dialogov o kulturi, umetnosti in življenju skozi fotografsko podobo in medija knjige umetnika. Primarno vlogo na razstavi nosijo črnobele fotografije, ki tvorijo različne dialoge med predmetnim in nepredmetnim svetom. Slike, razstavljene v ličnih, zaprtih lesenih škatlicah so poživile marsikatero oko, ki jih je videl. Škatlico odpreš in pred tabo se pokaže lepa črno bela podoba, ki je bila skrita očem v notranjosti. Avtorica na eni strani beleži podobe zunanjega sveta, kot so na primer stavbe ter na drugi pred objektivom ureja najdene predmete z različnimi pomeni. Skozi to dvojnost se izpostavlja človekov zunanji in notranji svet. Rada slika zapuščeno arhitekturo, ki spominja na družbene ostaline. Drugi je notranji, osebni svet, ki ga doživlja kot izgubljeni spomini. Na neposreden način njene fotografije predstavljajo okoliščine, ki se odvijajo v njenem življenju. Pomembno je, da fotografija pripoveduje lastne zgodbe, polne osebne simbolike in nakazanih pomenov, ki gledalcem ponujajo različna branja.

Po uvodnih skladbah skupine Kontrabant nam je Katarina Rus Krušelj orisala razstavo po svojem videnju in občutkih. »Za ustvarjanje brezčasnega vzdušja ji ustreza uporaba klasične črno bele fotografije, obudila pa je tudi že skoraj pozabljeno cianotipijo. To je alternativni fotografski postopek iz sredine 19. stoletja, kjer fotografija nastane s pomočjo ultravijolične svetlobe. Značilen rezultat tega postopka je moder ton fotografij. Danes ta kemijski postopek v kombinaciji z digitalnim negativom uporablja vse več umetnikov – tudi Arven Šakti je z njo na poseben način obudila Prešernovo podobo. Predvsem simbolično, saj lahko pesnikov portret v modrem interpretiramo kot utelešenje duhovne in intelektualne izpovedi», je dejala Katarina.

Po predstavitvi in zahvali ter obdaritvi z šopkom, so nam Kontrabantovci zaigrali še nekaj pesmi, med drugim tudi Regrat u salat, da smo se malo spomnili preteklih dni, ko so ljudje že sredi januarja nabirali regrat, sedaj pa je vse okovano v led.

Razstava bo odprta do 25. februarja 2014.