S telovsko procesijo obeležili praznik sv. Rešnjega telesa in krvi

Evharistična skrivnost je spomin Gospodove smrti in vstajenja, je središče vsega krščanskega življenja,  zato to skrivnost kristjani počastimo s posebnim praznikom. Sicer se evharistična skrivnost posebno slavi na veliki četrtek zvečer. Ker pa je slavljenje povezano z velikim petkom, ko premišljujemo o  Kristusovem trpljenju in smrti, je potrebno izkazati tudi primerno veselje in hvaležnost, da je Bog stalno med nami. Zato so uvedli poseben praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi, imenovan tudi Telovo.

V novejšem času skušajo pri nas in po svetu posodobiti staro obliko telovske procesije. Marsikje je ne opravljajo več na sam praznik, temveč na nedeljo po prazniku. V župniji Domžale je procesija ob prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi potekala v nedeljo, 3. junija 2018, po prvi jutranji maši.

V procesiji je sodelovala Godba Domžale, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Domžale, narodne noše, župnijski pastoralni in gospodarski svet,  župnik mag. Klemen Svetelj in duhovni pomočnik Andrej Svete, ki sta pod nebom nosila Najsvetejše, bogoslovec Rok Pogačnik, ministranti ter nosilci bander, pritrkovalci, ki so pritrkavali na cerkvene zvonove, deklice, ki so v košaricah nosile cvetne lističe, ki so jih potresle pred oltarje ter seveda množica župljanov, ki so ob pesmih ter evangelijih na treh oltarjih, ki so jih postavile pridne roke domačinov, prosili za milost ter za dobro letino in varstvo pred ujmami in drugimi naravnimi nesrečami.

Spominjam se mladih dni, ko je naša stara mama rada dejala: »To je velik praznik, ko se spominjamo Jezusa, ki prebiva v sveti hostiji. Posvečeni hostiji rečemo tudi sveto Rešnje telo. Na ta dan smo Jezusa slovesno počastili in ga ponesli ven iz cerkve. S pesmimi in zvončki smo se mu zahvalili, da prebiva med nami v sveti hostiji. Duhovnik je nesel s cvetjem slovesno okrašeno monštranco med polji in travniki od kapelice do kapelice. Pri vsaki kapelici smo molili in prosili Božjega blagoslova za naše domove in tudi za travnike, polja in gozdove. Jezus je blagoslovil vso našo župnijo.« Nekoč se je procesij udeležilo vedno veliko faranov, na vaseh pa je bilo še bolj slavnostno, saj  tam kmečki človek še bolj verjame in prosi za pomoč pred ujmami in drugimi naravnimi nesrečami.

Da bi mogli v spremenjenih razmerah opravljati po naših župnijah telovsko procesijo, je izdala Slovenska škofovska liturgična komisija leta 1986 „ad experimentum“ obrednik Slovesno praznovanje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Obrednik predvideva tri oziroma pet oblik procesij. Vsaka župnija naj bi izbrala tisto obliko, ki najbolj ustreza krajevnim razmeram.

Kristjani so že od prvih časov Kristusa navzočem v Svetem Rešnjem telesu v zvezi z udeleževanjem evharistične daritve in v zvezi s prejemanjem obhajila izkazovali Božje češčenje. Tako so posebno češčenje evharistije zunaj maše začeli širiti v 11. stoletju. Praznik, ki so ga uvajali, je bil le ena izmed oblik tega češčenja. Neposredno pobudo za uvedbo tega posebnega praznika je dala redovnica Julijana iz Liega na osnovi osebnega razodetja v katerem ji je Kristus naročil, naj stori vse, da bi bil praznik vpeljan. Tamkajšnji škof Robert je leta 1246 odredil obhajanje slovesnega praznika v čast Svetemu Rešnjemu telesu, in sicer bi naj bil  ta praznik v četrtek v osmini praznika Svete Trojice. Po drugem Vatikanskem koncilu se imenuje praznik Sveto Rešnje telo in Rešnja kri.

Telovo, kot pravimo prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi, je bogat obred s procesijo. Zunaj Rima se je po mnogih deželah, kot tudi pri nas v Sloveniji razvil bogatejši obred. Procesija se je vila, marsikje še danes, po poljih in travnikih in ljudje so prosili za blagoslov polja. Procesija se je ustavila pri štirih oltarjih, kjer so peli odlomke evangelijev, nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.

Več fotoutrinkov s telovske procesije, si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi