S kompostiranjem biološko razgradljivih odpadkov vračamo naravi

Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov je glede na predpise obveza vsakega gospodinjstva. Ti odpadki se skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ne smejo odlagati na odlagališča, pač pa jih je treba predelati. Biološko razgradljive odpadke je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke ali zabojnike za embalažo, prav tako pa se jih ne sme odvreči ne v straniščno školjko, saj lahko povzročijo zamašitev odtokov in cevi, obenem pa privabljajo podgane.

Za pravilno ločevanje biološko razgradljivih odpadkov, med katere spadajo kuhinjski odpadki (ostanki hrane, papirnate brisačke, čajne vrečke in kavna usedlina…) in vrtni odpadki (rože, plevel,  trava, listje, veje…), uporabljamo rjave zabojnike in hišne kompostnike.

Uporaba rjavega zabojnika

Zabojnike za biorazgradljive odpadke se v poletnem času prazni enkrat tedensko, enkrat mesečno pa se po praznjenju tudi strojno opere njihovo notranjost. V zimskem obdobju se zabojniki praznijo vsakih štirinajst dni, ob čemer velja poudariti, da lahko uporabniki rjavih zabojnikov kadar koli brez dodatnih stroškov občasno povečane količine zelenega vrtnega odreza pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu. V okviru javne službe ločeno zbrani biorazgradljivi odpadki so predani v kompostarno, kjer so predelani v kompost.

Kompostiranje v hišnem kompostniku

Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da hišni kompostnik ustreza vsem določbam Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom in občinskega Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov.

Kateri odpadki so primerni za kompostiranje doma?

Zeleni vrtni odpad, zlasti: Kuhinjski odpadki, zlasti:
– odpadno vejevje,

– trava,

– listje,

– stara zemlja lončnic,

– rože,

– plevel,

– gnilo sadje,

– stelja malih rastlinojedih živali,

– lesni pepel.

– zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,

– jajčne lupine,

– kavna usedlina,

– filter vrečke,

– pokvarjeni prehrambeni izdelki,

– kuhani ostanki hrane,

– papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

Kam postaviti kompostnik?

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, lahko dostopen in zavarovan pred vetrom. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.

Kakšna je pravilna tehnika kompostiranja?

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj.

Kako in kje uporabiti dozorel kompost?

Kompost je zrel po 6. do 12. mesecih, ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice in gredice. Večje dele, ki še niso predelani, vrnemo v kompostnik, kajti to je osnova za naslednji kompost. Nepresejan kompost lahko uporabimo tudi za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa plitvo zamešamo v zemljo.

Več o hišnem kompostiranju in pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si.

Komentarji uporabnikov
Tagi