Romana Tomc, evropska poslanka: “Evropska unija je zelo pozitiven projekt in tega bi se morali zavedati”

Aktualno evropsko poslanko Romano Tomc sem imel priložnost spoznati med njenim obiskom v Domžalah, kar je bila tudi odlična priložnost za pogovor o njenem delu v Evropskem parlamentu in Evropski uniji na splošno – temi, ki se večini zdi dokaj oddaljena, podobno, kot je od nas oddaljen Bruselj, pa vendarle odločitve, ki se sprejemajo tam, pomembno vplivajo na naše življenje. Gospa Romana pravi, da je Evropska unija dober projekt, saj nam nudi zelo veliko. Sama spada med zelo aktivne poslance, v okviru svojega dela pa pokriva delovna področja, ki so ji blizu in jih dobro pozna. Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka, njeno priljubljeno področje še danes ostaja področje davkov, na katerem je, takoj po končani Ekonomski fakulteti v Ljubljani, tudi začela svojo poklicno kariero. Gospa Romana je odločna, strokovna, po drugi strani ženstvena. Vrednote, ki jih najbolj ceni, tako pri sebi, kot pri drugih, so spoštovanje, sodelovanje, poštenost in odgovornost.

Skoraj desetletje je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je opravljala različna dela, od svetovanj, do vodstvenih funkcij, delala je tudi pri združenju delodajalcev. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, še pred tem pa je na istem ministrstvu vodila direktorat za delo in pravice iz dela.

Preden je bila izvoljena za poslanko v Državnem zboru je bila direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Med letoma 2011 in 2014 je bila poslanka Državnega zbora Republike Slovenije in tudi njegova podpredsednica. V letu 2014 je bila podpredsednica Parlamentarne skupščine sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu. V okviru PSSE je kot vodja slovenske delegacije delovala v Odboru za politične zadeve.

Leta 2014 je bila izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu, kjer je članica Evropske ljudske stranke, kateri pripada Slovenska demokratska stranka. V Evropskem parlamentu je članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, članica Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter nadomestna članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

Od kje je prišla odločitev, da ste se aktivno podali v politiko?

To niti ni bila odločitev, ampak je bil splet okoliščin. Med službovanjem na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, kjer sem bila direktorica Direktorata za delo in pravice iz dela, sem bila povabljena za državno sekretarko na istem ministrstvu. To pa je tudi pomenil prehod iz najvišje uradniške funkcije v državi na politično funkcijo državnega sekretarja. Pred državnozborskimi volitvami leta 2011 me je predsednik stranke SDS, gospod Janez Janša poklical in me povabil, da kandidiram za poslanko. Najprej sem bila malo skeptična, saj nisem vedela v kaj se spuščam, vendar je bila predsednikova vztrajnost poplačana. Odločila sem se in šla tega leta prvič na volitve, kar je bil začetek moje prave politične poti. Običajna praksa v Sloveniji je sicer, da večina že pred vstopom v aktivno politiko deluje v raznih mladinskih organizacijah. Vendar pa to zame ne velja, saj sama izhajam iz gospodarstva.

Leta 2014 ste pa ste bila izvoljena za evropsko poslanko.

To, da sem se znašla na listi za volitve v Evropski parlament je bilo zame presenečenje. Predlagala me je naša poslanska skupina, dejali so, da bodo v okviru poslanske skupine predlagali kakšnega dobrega kandidata in ta čast je pripadla meni. V nadaljevanju so predlog potrdili tudi organi stranke in tako sem se leta 2014 znašla na listi Slovenske demokratske stranke za volitve v Evropski parlament.

Ste vedeli v kaj se podajate?

Takrat nisem vedela v kaj se podajam, vendar sem zaupala vase. Tako sem razmišljala tudi med prehodom iz Gospodarske zbornice na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Delovno mesto na Gospodarski zbornici je bila najboljša kombinacija med zagotovljeno zaposlitvijo ter dobrim delovnim in dinamičnim okoljem. Kljub temu sem se po desetih letih dela na Gospodarski zbornici sama pri sebi spraševala, če bi se podala kakšnemu novemu izzivu nasproti. Izbrala sem slednje in se iz varnega delovnega okolja podala na delovno mesto za določen čas. Za ta korak je bilo potrebno veliko zaupanja sama vase, enako pa je tudi v politiki. Tudi pred odločitvijo, da aktivno vstopim v politiko, nisem vedela v kaj se podajam, ampak ker vase zaupam, sem sprejela tudi ta izziv.

Romana Tomc je v Evropskem parlamentu izbrala odbore z delovnih področij, ki jih pozna.

Kako ste se spoprijeli z novim izzivom, ki vas je čakal v Evropskem parlamentu?

Vse skupaj sem si predstavljala zelo drugače. Ker je bilo po moji izvolitvi v Evropski parlament zame to nekaj zelo novega, sem potrebovala nekaj časa, da sem skupaj dodobra spoznala. Izbrala sem odbore z delovnih področij, ki jih poznam. Tako sem članica Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, članica Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, ter nadomestna članica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.

V Evropskem parlamentu ste članica poslanske skupine Evropske ljudske stranke.

Evropski parlament sestavljajo različne politične skupine, v katerih delujemo poslanci iz vseh osemindvajsetih držav članic. Slovenska demokratska stranka je članica Evropske ljudske stranke, ki ima v Evropskem parlamentu največjo poslansko skupino, v okviru katere delujem tudi sama. Kljub temu, da v Evropskem parlamentu deluje več različnih političnih skupin, pa poslanci med seboj nismo nobeni sovražniki in tudi ni prakse, da bi kdo kogarkoli žalili. Se pravi, da gre za visok nivo politične kulture, česar pri nas na žalost ne poznamo. V Evropskem parlamentu je sprejeta odločitev, ki ima večino v parlamentu, vedno pa se išče neko politično ravnotežje.

Omenili ste, da ima Evropski parlament nek nivo politične kulture, kar doma pogrešate?

Leta 2014 sem kandidirala s sloganom »Več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji«, ki mi je še danes všeč. Predvsem v Sloveniji potrebujemo več Evrope v smislu politične kulture. Takšne razdeljenosti in izključevanja, kot ju poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer v Evropi. V zadnjem času opažam, da je ta nivo še nižji, kot je bila takrat, ko sem bila še sama poslanka v Državnem zboru. Lahko bi rekla, da je razlika kot dan in noč.

Se pravi, da spremljate domačo politiko?

Brez tega ne gre. Zelo me zanima, kaj se dogaja doma. Ne nazadnje tudi zato, ker je evropska politika tesno povezana z nacionalno. Prav tako sem predsednica odbora za socialo pri Slovenski demokratski stranki. Obenem me pa to enostavno zanima, zato poskušam tudi sama aktivno prispevati k temu, da bi bile sprejete kakšne dobre rešitve. Res je, da se na vsa področja ne spoznam enako dobro, so mi pa zelo blizu finance, gospodarstvo, zaposlovanje in sociala. To so področja, s katerimi sem se ukvarjala že doma in se tudi zdaj v Bruslju.

Kako deluje Evropski parlament?

Evropski parlament je eno od zakonodajnih teles Evropske unije, edino neposredno izvoljeno na evropskih volitvah, ki potekajo vsakih 5 let. V Evropskem parlamentu deluje 20 odborov in dva pododbora, vsak se ukvarja z določenim področjem politike. Poslanci v odborih preučimo zakonodajne predloge, ki jih pripravi in v Parlament pošlje pripravi Evropska komisija, predlagamo dopolnila ali zavrnemo predlog. O predlogih razpravljamo tudi v političnih skupinah.

Ko Evropska komisija poda določen predlog, pogajanja trajajo približno leto dni. Lahko se zgodi, da določen predpis, ki ga je sprejel Evropski parlament nato ne potrdi Svet Evrope, ki ga sestavljajo vsi predsedniki vlad držav članic. Gre za nekakšen trialog med Evropsko komisijo, Svetom in Parlamentom. Vsaka institucija ima pravico predlog dopolniti in pogosto se zgodi, da je končna oblika povsem drugačna kot začetki predlog. A to je pravilno, Parlament in Svet v izvirni tekst vključita predloge ljudi, ki se jih bodo ti predpisi najbolj dotaknili.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki navadno poteka štiri dni na mesec v Strasbourgu (včasih so dodatna zasedanja tudi v Bruslju), razpravljamo in glasujemo o predlogih teh predpisov in predlaganih dopolnitvah. Sama razprava med plenarnim zasedanjem nima več posebnega vsebinskega pomena, saj se vse zgodi že veliko korakov prej. Prav tako na plenarnih zasedanjih odločamo o mednarodnih sporazumih, o širitvah … Evropski parlament ima tudi nadzorne pristojnosti, saj opravlja demokratičen nadzor nad vsemi institucijami EU, izvoli predsednika Evropske komisije in potrdi celotni kolegij Evropske komisije, podeli razrešnico oziroma odobri porabo proračunskih sredstev EU, preuči peticije državljanov in uvede preiskave, razpravlja o monetarni politiki z Evropsko centralno banko, postavlja vprašanja Evropski komisiji in Svetu ter deluje kot opazovalec volitev. Ima tudi proračunsko pristojnost, saj skupaj s Svetom EU sprejme proračun EU ter potrjuje dolgoročni finančni načrt EU.

Romana Tomc je članica Evropske ljudske stranke, v katero je vključenih 217 evropskih poslancev.

Kakšen pa je dejansko lahko vpliv posameznega evropskega poslanca?

Vsak evropski poslanec je član določene politične skupine, sama sem članica Evropske ljudske stranke, v katero je vključenih 217 poslancev. 217 poslancev, ki jih tekom 5 letnega mandata lahko precej dobro spoznaš. Ravno nedaleč nazaj sem uspela kar nekaj kolegov prepričati, da so me podprli v moji akciji proti Avstriji, ki je z znižanjem otroških dodatkov tujim (tudi slovenskim) delavcem v Avstriji očino kršila evropsko zakonodajo. Se pravi, da sem zaznala, da obstaja problem, na kar je bilo potrebno opozoriti. Naslednji korak, ki ga moraš storiti je, da pokličeš kolege iz svoje poslanske skupine iz različnih držav, jim obrazložiš problematiko in kaj bi bilo potrebno storiti, obenem pa jih prosiš, da to povedo evropskim poslancem iz njegove države, ki so vključeni v isto poslansko skupino. Takšen način običajno uspe. Tako si pomemben ali pa nisi pomemben. V primeru Avstrije smo uspeli in Evropska komisija je proti njen že sprožila postopek.

Kako pa poteka vaš delavnik?

Tri tedne smo v Bruslju, kjer imamo odbore ter pripravljalne sestanke, en teden, ko imamo plenarno zasedanje pa smo v Strasbourgu. Odbori se začnejo ob 9. uri dopoldan in trajajo do 18. ure, z vmesno pavzo za kosilo. Kadar na dnevnem redu ni odborov pa potekajo razne delovne skupine, pripravljalni sestanki … Se pravi, da moj delavnik poteka ves dan in sicer od 9. ure pa vse do 19 ali 20. ure zvečer. V Bruslju smo od ponedeljka do četrtka, v petek pa se vračamo v domovino, kje se udeležujemo dogodkov doma. Doma želimo preko raznih srečanj in dogodkov ljudem tudi približati dogajanje v Bruslju.

Za volivce se zdijo evropske institucije kar nekako oddaljene, k temu pa veliko pripomorejo mediji, saj poredko poročajo od tam. Se strinjate, da bi morali volivci dobiti več informacij iz Bruslja, saj se tam sprejemajo odločitve, ki so pomembne za vse nas?

Žal imajo mediji za naše delo premalo posluha ali pa celo nič, najbolj jih zanimajo takšne in drugačne izjave in afere. Kljub temu, da poslanci v Evropskem parlamentu naredimo ogromno in sprejemamo pomembne odločitve, ki vplivajo na vse evropske državljane. Vendar to za medije niso najbolj pomembne informacije, zato težko pridejo iz Bruslja do vaših domov. Poslanci se prav zaradi tega poslužujemo drugih kanalov, kot so družabna omrežja, preko katerih poskušamo ljudem približati naše delo. Vabljeni, da me spremljate tudi tam.

Se na vas kdaj obračajo tudi posamezni državljani ali pa kakšne organizacije in vas v Bruslju tudi obiščejo?

Sama sodelujem z raznimi društvi invalidov, upokojencev in drugih ranljivih skupin, katere velikokrat sprejmem v Evropskem parlamentu, kjer lahko tako meni, kot drugim poslancem predstavijo problematiko, s katero se srečujejo. To pa je za njih tudi priložnost, da pridejo v Bruselj, kjer lahko organizirajo srečanja, sestanke in podobno, poiščejo ustrezne kontakte, ki jih ta tematika zanima … Imamo pa v Bruslju tudi slovensko gospodarsko združenje, preko katerega se povezujejo slovenski gospodarstveniki in s pridobivanjem kontaktov prodirajo na evropski parket.

Na referendumu 23. junija 2016 je 51,9 britanskih odstotka volivcev izbralo odhod iz EU. Glede na samo dogajanje, pa se zdi, da sploh ne vedo ali bi odšli iz Evropske unije ali bi ostali v njej. Človek dobi občutek, da z eno nogo zadržujejo priprta vrata?

Sama sem bila ves čas proti Brexitu, saj nisem za to, da Velika Britanija izstopi iz Evropske unije. Vendar pa danes, po vsem dogajanju okrog izstopa in očitni neodločenosti na strani Velike Britanije, ne vem več, kaj je dobro in kaj ne. Ljudstvo je na referendumu odločilo, da Velika Britanija izstopi iz Evropske unije, politika pa ne ve kaj bi. Pogajanja z izstopom potekajo na način, da bi Velika Britanija Unijo zapustila s čim manj negativnimi posledicami. Sporazum o izstopu je bil dosežen, britanska vlada ga je prinesla v njihov parlament, vendar ni bil potrjen. To se je ponovilo večkrat.

Ker so pred vrati evropske volitve, Britanci pa so še vedno v Evropski uniji, to pomeni, da bodo kljub temu, če bodo čez pol leta izstopili, sodelovali na volitvah in tudi kasneje do izstopa sodelovali v odločanju. Imajo namreč 73 poslancev, obenem tudi veto v Svetu Evrope, kjer se vse odločitve sprejema z večino. Se pravi, da bodo Britanci glasovali o Evropskem proračunu, čeprav jih kasneje ne bo več v Uniji. Sama na vse skupaj gledam zelo racionalno: odločili ste se, pogoji so pa takšni. Pojdite, ali pa recite, da boste ostali.

Romana pravi, da je Evropska unija zelo pozitiven projekt in tega bi se morali zavedati.

Prej sem omenil, da se volivcem zdi Bruselj oddaljen, temu pritrjuje tudi udeležba na evropskih volitvah, ki je izredno nizka. Kje je razlog za takšno apatičnost?

Udeležba na volitvah pada, pri tem pa nočem kriviti samo medijev, ki o pomembnem dogajanju v Bruslju le redko poročajo, ampak je za to kriva tudi politika, oziroma predvsem politiki sami, s svojimi ravnanji. Pri tem so mediji uspeli politiko spraviti na takšen imenovalec, da ljudje enostavno rečejo »vsi ste enaki«. To seveda vodi v apatijo, volivci se sprašujejo, zakaj bi sploh hodili na volitve. Vendar to ni odraz dejanskega stanja, to sliko so mediji prodali ljudem. Prepričana sem, da če bi šli vsi na volitve, bi se stanje obrnilo. Ne sicer takoj, v dobrih desetih letih pa bi se spremembe že poznale. Želim si, da bi v politiko vstopali karierni politiki in ne ljudje, ki se s politiko ukvarjajo za hobi.

Kaj naj gledamo na Evropsko unijo?

Ko smo glasovali za samostojno Slovenijo, smo glasovali emocionalno in s srcem, saj je šlo za našo samostojno domovino. Evropska unija pa je projekt in ni neka država, za katero bi ljudje rekli, to je moja domovina in za katero bi šli v boj. Vendar pa nam ta projekt nudi zelo veliko: boljše pogoje za življenje, enostavnejše potovanje, študij, pridobivanje denarnih sredstev … Evropska unija je zelo pozitiven projekt in tega bi se morali zavedati, tudi mediji bi morali prikazati Unijo v tej pozitivni luči. Sama močno podpiran Evropsko unijo, tako nagovarjam tudi ljudi. Če bi ljudje poznali vse prednosti tega projekta, bi šli na volitve in izvolili tiste kandidate, ki so pro-evropsko usmerjeni.

Pa vendarle med evropskimi poslanci obstajajo tudi evroskeptiki?

Res je. Ne vem sicer, zakaj sploh kandidirajo na evropskih volitvah, če Evropske unije ne podpirajo. Bolj enostavno bi bilo, če bi ti skeptiki enostavno v svoji matični državi izvedli referendum in volivce povprašali, ali so za to, da ostanejo v Evropski uniji. Tega seveda ne storijo, ker jim to ne odgovarja, obenem pa jih je premalo (okrog 3% ). Po drugi strani pa poglejmo nekatere države, ki niso v Evropski uniji, pa si močno želijo vanjo. Kot sem že povedala, sama podpiram projekt EU in bom delala na tem, da bo ostal.

Kako gledate na iztekajoči mandat v Evropskem parlamentu? Kateri dosežki se vam zdijo najpomembnejši?

Če smo kaj dobrega naredili v tem mandatu, je zagotovo to, da smo se odlično spopadli z gospodarsko krizo. Na začetku mandata so bile posledice gospodarske krize še zelo občutne, kar se je odražalo tudi v visoki brezposelnosti. Na ravni Evropske unije je bilo sprejetih veliko ukrepov z namenom, da se stanje izboljša. In se dejansko je. Danes imamo v Evropski uniji najnižjo zabeleženo brezposelnost vseh časov.

Pomembnih tem je bilo v petih letih ogromno. Zame so bila najpomembnejša tista, ki so vplivala na pogoje za stabilnost gospodarstva, pravične delovne pogoje in boljše socialno okolje. Prav gotovo so bile izjemno pomembne teme tiste, povezane z zaščito zunanjih meja in varnostjo v EU. Žal te niso bile med najbolj odmevnimi. Če gledam iz vidika odborov, v katerih sem aktivno sodelovala in oblikovala zakonodajo, potem bi izpostavila direktivo o napotitvi delavcev, direktivo o usklajevanju družinskega in poklicnega življenja in poročilo, katerega poročevalka sem bila sama – ocenjevanje izvajanja Pobude za zaposlovanje mladih, saj sem predlagala povečanje sredstev za zaposlovanje mladih v naslednji finančni perspektivi. Med pomembnejše dosežke štejem tudi razpravo o pranju denarja v NLB, ki je bila v Evropskem parlamentu organizirana na mojo pobudo in je doživela široko odmevnost. Med večje uspehe lahko štejemo tudi ukrepe na področju preprečevanja davčnih utaj.

Z avtorjem intervjuja v Domžalah.

Pred kakšnimi izzivi je Evropska unija?

Ena izmed prioritet je zagotovo področje pokojninske varnosti. Evropa je najstarejši kontinent, saj imamo visok standard in dolgoživo družbo, posledično je zagotavljanje dostojnih pokojnin velik izziv. Evropska unija mora narediti korak naprej na tem področju. Nekatere vlade držav članic so to področje dobro uredile, spet druge pa ne, zato bi potrebovale določeno vzpodbudo. Evropska unija bi morala imeti na tem področju enoten pristop in pomagati državam, ki tega še niso uredile, po drugi strani pa jih tudi spremljati in nadzorovati. Izzivi so še prenosi dobrih praks, črpanje evropskih sredstev … vse to sem bom v prihodnje trudila prenesti tudi v Slovenijo.

Prostega časa gotovo nimate na voljo veliko, kako ga najraje izkoristite?

Prostega časa v mojem poklicu ni veliko, še ta je vpet med Ljubljano in Brusljem. Kar pa ga preostane, ga najraje preživim z družino. Srečujemo se na kosilih, hodimo na izlete, čim več prostega časa se trudimo preživeti skupaj. Poleg tega rada plešem, smučam, uživam pa tudi pri delu na vrtu.

Zakaj je udeležba na evropskih volitvah pomembna?

Ljudje imajo pogosto občutek, da je Bruselj daleč stran, dogajanje v Evropskem parlamentu se jim zdi nezanimivo in odtujeno. A zavedati se je potrebno, da imajo odločitve, sprejete v Bruslju, vpliv na prav vsakega izmed nas, kar 70% vse zakonodaje se namreč sprejema v Bruslju. Volitve so enkratna priložnost, da izrazimo svojo podporo stranki oziroma kandidatu, ki nas je najbolj prepričal/a s svojim programom, idejami, prepričanji in pri tem šteje prav vsak glas.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, arhiv Romane Tomc

 

Komentarji uporabnikov
Tagi