»Rdeča zvezda je bila v tistih časih simbol svobode, upanja, boljših časov in antifašizma, kar je še danes!«

Spominska slovesnost ob 77. obletnici odhoda prvih borcev v partizane

V noči iz 27. na 28. julij 1941 se je v Križkarjevih smrekcah v Preserjah pod vodstvom dr. Marjana Dermastia in Franca Bukovca zbralo okrog 20 upornikov iz Radomelj, Preserij in Homca. Ob polnoči so začeli z akcijo in v dveh skupinah porušili radomeljski in homški most čez Kamniško Bistrico. Po opravljeni akciji jih je nato večina odšla v partizane.

Pri spomeniku v Križkarjevih smrekcah v Preserjah so se v petek, 27. julija 2018, spomnili 77. obletnice dogodka, ko se je radomeljska bojna skupina odpravila v boj proti sovražniku z veliko željo po preživetju in ohranitvi svobode. Slovesnost sta pripravili Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale in Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje. Goste, med njimi je bil tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj, praporščake, častnike, veterane vojne za Slovenijo ter nastopajoče je v njunem imenu v uvodu pozdravil predsednik krajevne organizacije Peter Jerman. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Radomlje, pod vodstvom Primoža Leskovca, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka Silva Kosec. Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in velik zagovornik narodnoosvobodilnega boja 1941-1945.

»Danes smo tukaj, da se poklonimo pogumu aktivistom Osvobodilne fronte, ki so vedeli kaj je potrebno storiti za varovanje slovenskega jezika in svobodne slovenske zemlje. Našo današnjo slovesno proslavo smo obogatili tudi z izdajo priložnostnega žiga in sicer ob 77. obletnici dogodka v Križkarjevih smrekcah in ob 70. obletnici Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije,« je v uvodu slovesnosti dejala Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, ki se je ob tej priložnosti zahvalila tudi gasilcem PGD Homec, za varovanje dragocenih poštnih zbirk, ki so bile na ogled in varovanje same prireditve.

Marija Majehnič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale.

Ob tej priložnosti sta bili na ogled tudi razstavni zbirki, ki sta jo pripravila dr. Veselko Guštin »Pošta partizanskih odredov Slovenije, Narodnoosvobodilne vojske in Jugoslovanske armije od leta 1944 do 1946« ter Janeza Kosa »Slovenec Mirko v nemški vojski.«

Prof. dr. Veselko Guštin, profesor na Fakulteti Za računalništvo in informatiko v Ljubljani, sedaj upokojenec, zbira znamke že od svojega 10. leta. Z aktivnim delom v filateliji je začel leta 1996 s svojo prvo udeležbo na državni filatelistični razstavi v Mariboru, leto pozneje je skupaj z B. Morenčičem izdal knjigo Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem. Njegova strast je zbiranje dokumentov  poštne zgodovine: potovalne ovojnice (kuverte),  dopisnice, razglednice in obrazci, ves tisti material, ki ga ljudje mečejo v smeti. Od leta 2004 je bil tajnik FD Ljubljana. Leto pozneje je postal glavni tajnik FZS, funkcijo je opravljal  do leta 2016. Zadnje leto je nadomeščal še blagajnika. Veliko je razstavljal tako doma, predvsem pa v tujini. Je mednarodni sodnik za poštno zgodovino. Bil je komisar in sodnik na domačih in tujih razstavah.

Zbirka Pošta POS, NOV in JA, 1044-46 je zagotovo zbir večjega števila ovojnic partizanske pošte iz časa NOB in po njem v osebni lasti. Ovojnici Odreda za Trst, Istro in Slovensko Primorje pa sta doslej edini poznani. Posebnost je tudi ovojnica z nalepko PNOO Trst za 2 liri!

Kaj imata skupnega partizanska pošta in elektronska pošta? Presenetljivo veliko: “Omrežje partizanskih poštnih zvez je nastalo med drugo svetovno vojno, tako kot je INTERNET (uporablja ga elektronska pošta) nastal v času hladne vojne. Obe omrežji sta bili zgrajeni po načelu postaj (vozlišč). Pošta se je prenašala od vozlišča do vozlišča. Pot do cilja pa se je lahko tudi spreminjala, glede na »trenutno« prehodnost linij. Tehnologiji pa sta bili povsem različni!

Janez Kos je bil nemški deportiranec, pozneje uslužbenec Arhiva Slovenije in Mestnega muzeja, sedaj upokojenec. Ukvarja se predvsem z zbiranjem vsebin s pisem in popisnice med vojno. Tako je nastala tudi njegova zbirka Mirko v nemški vojski – 1943, ki je nastala iz pisem, ki jih je sin Mirko pisal materi, ko je bil vpoklican v nemško vojsko. Trenutno pripravlja publikacijo o ljubljanskih častnih meščanih 1836-2016.

Slavnostni govornik dr. Martin Premk je v uvodu svojega govora spomnil na to, da takrat, ko so s tega mesta mladi fantje odhajali v boj, nihče ni razmišljal ali pričakoval, da se bo nekdo čez 77 let zbral na tem mestu, da počasti spomin na njihov odhod v boj. Po njegovih besedah so odšli v ta boj zato, ker so čutili, da je to edina pravilna in možna pot v času najhujšega nasilja, v času, ko je bil slovenski narod obsojen na uničenje. »Njihova pot se je izkazala za pravilno. Ravno tukaj z Gorenjske, kjer je počila prva puška, so se prve partizanske čete združile v prve partizanske bataljone, partizanski bataljoni so se že naslednje leto združile v partizanske odrede, nastale so divizije, dva korpusa, narodno osvobodilna vojska, ki je bila mednarodno priznana zavezniška vojska in vojska, ki je bila priznana tudi s strani Kraljevine Jugoslavije. Ta vojska je Slovenijo osvobodila, združila in postavila temelje tudi za državo, ki se je osamosvojila leta 1991. Tako, da je pogled na drugo svetovno vojno pri nas preprost in je lahko samo eden, čeprav pravijo, da jih je lahko več. Ampak pogled na samo drugo svetovno vojno je v okviru zgodovine druge svetovne vojne samo eden.,« je poudaril dr. Premk.

Slavnostni govornik dr. Martin Premk.

Med drugo svetovno vojno so se zavezniki; Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA borili proti silam osi; nacistični Nemčiji, fašistični Italiji in Japonski. In v Sloveniji ni bilo prav nič drugače. Edino partizani so bili v Sloveniji zavezniška vojska, vsi ostali so se borili za okupatorja: »Če smo natančni, najprej belogardisti pod poveljstvom italijanske vojske in potem domobranci pod neposrednim poveljstvom zločinske organizacije SS.«

Po besedah dr. Premka so partizani ves ta boj bili pod rdečo zvezdo, kar je tudi to zgodovinsko dejstvo: »Rdeča zvezda takrat ni bila samo uradna oznaka zavezniške vojske, bila je mnogo več kot to. Bila je tistih časih tudi kažipot med dobrim in zlim. Simbol svobode, simbol upanja, simbol boljših časov in simbol antifašizma, kar je še danes. In tisti, ki bi radi to rdečo zvezdo zbrisali jo pač ne bodo mogli, ker ta zvezda je zapisana v naš boj, tako kot partizani. So pa danes ljudje, ki bi to radi spremenili, ki bi radi zgodovino napisali na novo. Ljudje, ki ne morejo brez sovraštva in brez laži.«

Spomenik v Križkarjevih smrekcah v Preserjah.

Ob tem je dr. Premk poudaril, da imamo ravno v teh dneh tak primer sprenevedanja, spreobračanja, potvarjanja, sprevračanja raznih številk, ki jih obračajo, kakorkoli se jim zdi, vse samo z namenom, da bi spreobrnili in blatili narodnoosvobodilni boj. Po njegovih besedah je po eni strani to celo dobrodošlo, da danes vsaj vidimo proti kakšnim ljudem so te takrat borili partizani: »Če hoče danes kdo razumeti, kakšni so bili takrat domobranci, naj si pogledajo te, ki jih danes zagovarjajo, ljudje, ki poznajo samo sovraštvo, laži in ki bi za denar storili vse. Na žalost pa tudi sama država ne priznava partizanskega boja tako kot bi ga morala in se tudi najvišji predstavniki oblasti še vedno sprenevedajo. Vse kar se od njih pričakuje je samo to, da priznajo to zgodovinsko resnico, ki smo jo povedali, da so bili pri nas edino partizani zavezniška osvobodilna vojska. Večkrat nam predvsem tisti, ki zagovarjajo belogardiste in domobrance, dajejo za zgled Republiko Avstrijo. Naj se zgledujejo po Avstriji. V Avstriji so bili ravnokar obsojeni ljudje, ker so častili zločinsko ustaško vojsko z obrazložitvijo, da so častili kvizlinško vojsko pod poveljstvom Adolfa Hitlerja. In to naj priznajo tudi pri nas. Da so bili domobranci nič drugega kot kvizlinška vojska pod poveljstvom Adolfa Hitlerja. Ampak za to se bo potrebno še boriti, govoriti resnico in se tako, kot smo se danes mi zbrali tukaj, častiti spomin na vse, ki so se borili in dali življenja za svobodo, ki so izbrali edino pravilno in možno pot in ta pot je edino pravilna in možna tudi danes.«

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, Miro Pivar; Video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi