Po Kamniški Bistrici so zapluli gregorčki

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad. Zato je pozdrav pomladi namenjen srečanju otrok in njihovih staršev, ki  skupaj obujajo stari običaj, ko so se ljudje poslavljali od zime in se veselili prihoda pomladi. Ljubezen je v zraku. Ptički se že ženijo. Lepo jih je poslušati v bližnjem grmovju še pred jutranjim svitom. Danes goduje sv. Gregor, prinašalec luči – sonca. Dnevi so že kar dolgi, sonce pa že zgodaj vstaja. Tema se umika svetlobi. Sv. Gregor je tudi zavetnik, glasbe, petja …

Gasilci PGD Vir so krajane povabili, da se na predvečer gregorjevega skupaj z otroki zberejo pri vrtcu Palček na Viru, kjer so po Kamniški Bistrici združeno spustili gregorčke, narejene iz biološko razgradljivih materialov. Tradicionalni spust osvetljenih ladjic, hišic in pravih umetniških stvaritev iz papirja, kartona ali lesa, je privabil številne stare in mlade obiskovalce. Zadnja leta so to tradicijo prevzeli otroci, ki v vrtcih, šolah in doma izdelajo svojega gregorčka, ki ga nato prinese na prireditveni prostor. Na gregorčkih ali v njihovi notranjosti so pritrjene svečke, ki svetijo skozi pisano obarvana okna ter polzijo po vodni gladini.

Domiselnost virskih gasilcev je bila enkratna. Ker je vodostaj Kamniške Bistrice zelo nizek, se v strugi pojavljajo večje peščene naplavine v obliki  polotokov. Naredili so lepo leseno stopnišče, na sipini pa veliki leseni pomol, da so udeleženci spusta gregorčkov lahko prišli do vodne gladine. Starši so skupaj z otroci prižgali svečke na različnih in raznobarvnih gregorčkih, gasilci pa so jih odnesli do sredine struge, kjer je gregorčke voda ponesla po toku navzdol. Ker je vodostaj nizek, so osvetljeni gregorčki po gladini pluli počasi, nekaj sto metrov nižje, pred prvo vodno pregrado, pa so gasilci z mrežami pobirali plavajoče dele ter jih nosili do obale. Zelo pohvalno, da se ni osnaževalo struge, saj bi se gregorčki, če bi jih spuščali dalje, »naselili« vzdolž cele struge Kamniške Bistrice.

Čeprav je kot praznik zaljubljencev danes bolj popularno valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je seveda naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje. Kdaj imajo torej ptički svatbo? Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo (22. 1.), zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ofcet”, ptički pa se ženijo tudi na valentinovo (14. 2.).

Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih “gregorčki”) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor “luč v vodo vrže”. V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad. Sveti Gregor je pomenil preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso potrebovali več svetilke.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi