Pletenje slamnatih kit z Ivanko Hribar

V Slamnikarskem muzeju je v ponedeljek, 13. julija 2015, na povabilo pedagoginje, kritičarke in kustosinje Katarine Rus Krušelj, potekalo srečanje z nekdanjo delavko tovarne Univerzale, Ivanko Hribar iz Ihana. Šestinosemdeset letna, nikoli poročena Ivanka je začela delati v tovarni Univerzale že kot šestnajst in pol letna. Pri dvajsetih je naredila tečaj iz šivanja in postala preddelavka.

Ob pletenju okrogle slamnate kite, ki jo je s pletenjem ovijala okoli palice, je stekel prijeten pogovor o njeni mladosti, o pletenju doma v krogu družine, ko je bila še otrok. Katarina Rus Krušelj je spretno vodila pogovor, gostja Ivanka Hribar pa je med pogovorom pletla kite iz že prej namočene slame.

Pri hiši je bilo enajst otrok, tako kot marsikje na kmetih. Na kmetiji so pridelovali tudi pšenico, jo kosili ročno ter omlatili z cepci, slamo pa so potem uporabili za pletenje kit, ki so jih pletli zvečer ob poslušanju pravljic ter ob petju ljudskih pesmi. Tudi oče je hodil s kolesom okoli po vaseh in vozil domov slamnate kite ter jih nato prodajal slamnikarskim podjetjem. Zrnje od pšenice so imeli nekaj za kruh, ostalo pa za seme, ki so ga posejali za naslednjo žetev. Kot se Ivanka spominja, so bile kite plačane po debelini. Širšo si naredil, manj si dobil plačano. Ozka, iz katere so se izdelovali najboljši slamniki, pa je bila plačana bolje. Kite so po navadi pletli iz sedmih stebel slame, dolge osemnajst metrov, koliko je bilo potrebno za en slamnik.

Še veliko smo izvedeli o njenem delu, ki ga je opravljala v tovarni Univerzale vseh petintrideset let, do svoje upokojitve. Gostja je prikazala pletenje okrogle slamnate kite z petimi slamicami okoli palice, kot to delajo v Prekmurju in tudi ploščato kito z sedmimi slamicami. Seveda je ploščata slamnata kita rasla neprimerljivo hitreje kot okrogla kita.

Po uri in pol prijetnega pogovora ter prikaza pletenja smo si še ogledali stare fotografije na stenah muzeja, kjer je gostja spoznala kar nekaj nekdanjih sodelavk, ter slike Vilija Majheniča, ki so razstavljene v spodnjem prostoru muzeja. Med Majheničevimi slikami je tudi kar neka fotografij z tovarne Univerzale.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Tagi