Navadna barvilnica: invazivna tujerodna rastlina, problematična za obnovo gozdov

V Sloveniji se že nekaj časa invazivno širijo tujerodne rastline, ki so prispele v deželo zaradi svoje lepote ali posebnosti. Nato so z vrtov ušle v naravo, kjer avtohtonemu rastlinstvu jemljejo prostor in s tem siromašijo ter spreminjajo podobo krajine in ekosistema in s tem povzročajo gospodarsko škodo. Invazivne tujerodne vrste lahko biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve ogrožajo na različne načine, s spreminjanjem habitatov, plenjenjem, tekmovanjem, prenosom bolezni, izpodrivanjem domorodnih vrst v znatnem delu območja razširjenosti in z genetskimi učinki zaradi križanja, vključno z močnim vplivanjem na domorodne vrste ter strukturo in delovanje ekosistemov.

Ena takih invazivnih tujerodnih rastlin je tudi Navadna barvilnica – Phytolacca americana, ki se je po žledolomu leta 2014, začela razraščati na Kolovcu. Na veliki gozdnati parceli jih je opazila lastnica gozda Marija Stare, toda ni vedela, za kakšno vrsto rastline gre. Takrat so bili grmi visoki tudi čez tri metre.

O tej invazivni rastlini je Marija Stare na Kolovcu v nedeljo, 14. oktobra 2018, pripovedovala Odraslim domžalskim skavtom, katerih članica je tudi sama, ki so se ji pridružili pri zatiranju. Leta 2014 se je udeležila predavanja o tujerodnih invazivnih rastlinah in spoznala, da rastlina, katera zarašča njene jase po žledolomu ni nič drugega, kot velika škodljiva rastlina, ki se je že dodobra razbohotila po jasah ter začela škodovati domačim vrstam drevja. Seveda se jase niso zaraščale z domače rodnim drevjem, ampak jih je navadna barvilnica premagovala. Le-te se razmnožuje s semeni, ki jih razširjajo ptiči, saj zanje strup v sadežu ni strupen. Plodovi s semeni, ki jih ptiči pojedo, se nato razsejejo z iztrebki. Po raziskovanju je Marija ugotovila, da je Navadna barvilnica že razraščena po celi Sloveniji in da je seme močno strupeno, saj lahko ubije človeka ali žival, če pride v hrano.

Marija Stare pravi, da se je Navadna barvilnica na Kolovcu pričela razraščati po žledolomu leta 2014.

Marija je tudi izvedela, da je Navadna barvilnica okrasna vrtna rastlina, ki podivja in se razširi tudi v naravo. Ugajajo ji senčna in sveža do vlažna ruderalna mesta, robovi gozdov, nasipališča v nižinah in osrednjem pasu. Barvilnica lahko tvori goste sestoje, kot pri Mariji, na posekah in s tem izriva domorodno vegetacijo ter preprečuje naravno pomlajevanje gozdov. Ker se še leta 2012 v Sloveniji ni vedelo toliko o tej invazivni vrsti, je Marija šla v poizvedbo na splet, kjer je ugotovila, da v Franciji že bijejo plat zvona zaradi Navadne barvilnice, zato se je odpravila v Francijo, kjer se je seznanila z odstranjevanjem te invazivne nadloge. Obiskala je tudi sosednjo Avstrijo, kjer so ravno tako že imeli velike probleme s to rastlino.

Po vrnitvi je začela z odstranjevanjem Navadne barvilnice. Po njenih besedah so se ji takrat vsi smejali, ko je po Sloveniji predstavila potek za zatiranje te rastline. Zato je napisala strokovni članek, ki ga je opremila tudi s slikami. Prisluhnili so ji na Gozdarski zbornici ter leta 2014 to rastlino pričeli intenzivno zatirati po Sloveniji. Tudi sama je s svojim sinom pričela z zatiranjem na njenih jasah, ki so bile že polne te invazivne rastline.

Navadna barvilnica je okrasna vrtna rastlina, ki podivja in se razširi tudi v naravo.

Na pomoč smo ji priskočili tudi Odrasli domžalski skavti. Marija nam je najprej razložila kakšen je postopek pri uničevanju Navadne barvilnice. Rastlino posekamo oziroma pokosimo ter izkopljemo podzemne dele. Mi smo jo izkopavali s koreninami vred, ter jih polagali na suhe veje ali štore, ki jih ne manjka po gozdu. Saj če bi odvrgli rastlino na zemljo, bi se hitro prijela in začela rasti naprej. Odstranjene rastline lahko kompostiramo, če nimajo razvitih plodov. Plodove je treba pred odlaganjem oddati v sežig. OPOZORILO: »Vsi deli rastline so strupeni ljudem, domačim živalim in živini. Otrokom so najbolj nevarni vabljivi, sočni vijolični plodovi. Za zastrupitev je dovolj že nekaj zaužitih jagod.«

Našli smo kar precej rastlin s cvetovi in plodovi, ki jih je Marija skrbno shranila v vrečko, doma pa jih je nato skurila, saj semena lahko skalijo še po štiridesetih letih. Navadna barvilnica ima to lastnost, da ima na okoli 20-30 cm velikem cvetu spodaj že temno vijolične zrele plodove, do sredine so še roza in tik pred zrelostjo, višje proti vrhu cveta, pa so plodovi še zeleni in na vrhu še cvet. Navadna barvilnica ima lahko na enem cvetu okrog 30-80 plodov, v vsakem plodu pa je deset za velikost maka velikih semen. Navadna barvilnica je v celoti strupena rastlina. Pri ravnanju z rastlino smo se zaščitili z rokavicami in pazili, da rastlinski sok ni prišel v stik s kožo. Ob stiku kože z rastlinskim sokom bi namreč prizadeto mesto takoj izdatno sprali z vodo. Plodovi so zelo strupeni in jih ne smemo zaužiti.

Najbolj strupeni del rastline je korenina.

Odstranjevanja te rastline smo se lotili tako, da smo jo pulili s koreninami vred, kar smo dosegli z uporabo lopate, rovnice ali vil, zatem pa smo zemljo stresli iz korenin ter izpuljene rastline postavljali na štore ali veje, da se posušijo. Lahko pa tudi samo odbijete nekaj centimetrov korenine, saj ima korenina veliko poganjkov tik pod vrhom korenine. Le-ta pa potem v zemlji odmre.

Opravili smo dobro in hvalevredno delo, sedaj pa bo potrebno od spomladi do prve zmrzali v jeseni še na vsakomesečne oglede. Marija mora skupaj z gozdarji prepričati še lastnike sosednjih gozdnih parcel, da poskrbijo za odstranitev Navadne barvilnice njihovih zemljiščih. Sicer pa po njenem pripovedovanju te invazivne rastline v celoti nikoli več ne bo mogoče izkoreniniti.

Pogovor z Marijo in naše delo pri odstranjevanju Navadne barvilnice si lahko ogledate v zgornjem videu, ki je zelo poučen.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi