Na Lumarjevem gorniškem večeru s dr. Tadejo Trošt Sedej o podnebni tekmovalnosti

Gostja tokratnega Lumarjevega gorniškega večera, sedemdesetega po vrsti, je bila biologinja doc. dr. Tadeja Trošt Sedej z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ekologijo, preučuje odziv rastlin na stresne razmere, kot so človekovi posegi, povečano sevanje, onesnaženje, segrevanje. Gostja je spregovorila o vplivih segrevanja ozračja, spremenjenega padavinskega režima in povečane vsebnosti ogljikovega dioksida na rastlinje v slovenskem visokogorju.

V organizaciji Planinskega društva Domžale in Knjižnice Domžale je v torek, 5. decembra 2017, potekal Lumarjev gorniški večer s dr. Tadejo Trošt Sedej z naslovom Podnebna tekmovalnost. Pogovor z gostjo je vodil Borut Peršolj. Tadeja Trošt Sedej (1970) iz Ljubljane, biologinja, doktorica znanosti (2005). Poročena, mama štirih otrok, zaposlena kot docentka na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z ekologijo in fiziologijo rastlin, preučuje odziv rastlin na stresne razmere, kot so človekovi posegi, povečano sevanje, onesnaženje in segrevanje. Avtorica ali soavtorica znanstvenih in strokovnih publikacij ter mentorica diplomskih in magistrskih del.

Marsikatera družina si rada utrga čas za pot v naravo. Otroci ne rabijo kina in zabaviščih parkov, risank in hrupnih igrač. Dovolj je, da jih peljemo v gozd ali pa v hribe, pa četudi majhne in se skupaj z njimi čudimo tisoč drobnim stvarem, ki jih narava ponuja. In čez leta se dobremu opazovalcu samo od sebe ponuja spoznanje, da se podnebje in s tem tudi vegetacija spreminja. Ledeniki izginjajo, rastlinski svet se iz nižin pomika vse višje proti vrhovom gora …

»Sem biologinja, zaposlena sem na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in se ukvarjam predvsem z ekologijo. Preučujem odziv rastlin na stresne razmere, kot so človekovi posegi, povečano sevanje, onesnaženje, segrevanje. Rastline so odporne, tako kakor vsa živa bitja. Prenesejo precej stresa, kakor mi ljudje, določena mera stresa je koristna za nas in rastline, čezmeren stres pa nas trajno poškoduje. Seveda pa je okolje preveč obremenjeno,« pravi doc. dr. Tadeja Trošt Sedej.

Po besedah gostje se alpski svet segreva dvakrat hitreje od drugih območij na našem planetu, podobno velja tudi za slovenske Alpe, ki so se v 50 letih ogrele za slabi dve stopinji Celzija: »Toda daljših in sistematičnih raziskav, kaj se dogaja v slovenskem visokogorju, tako rekoč ni. Tiste, ki so, potekajo večinoma projektno, zato ne dajejo daljših nizov podatkov, razdrobljene pa so med različnimi bolj ali manj nepovezanimi institucijami.«

Na projekcijskem platnu je gostja večera prikazala tudi grafe, ki potrjujejo navedbe, da se vse spreminja. Med pogovorom smo izvedeli marsikaj o izginjanje ledenikov, selitev rastlinja iz nižje ležečih delov pogorja v višje ležeče, o padavinah, ki jih je čedalje manj, so bolj intenzivne in padejo naenkrat velike količine, potem pa spet nekaj časa nič …

Zelo zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Pokaži več