NoviceZdrave novice

Lumarjev gorniški večer z Jurijem Diacijem: Gorski gozd

Dr. Jurij Diaci se ukvarja z ekologijo gozda, gojenjem gozdov, s pragozdovi, gorskim gozdom, razvojno dinamiko gozdov in režimi naravnih motenj. Je član združenja ProSilva Europe in član uprave Pahernikove ustanove, predstojnik Katedre za gojenje gozdov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, avtor ali soavtor več kot 280 znanstvenih, strokovnih in poljudnih del ter mentor skoraj 120 diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Z gostom dr. Jurijem Diacijem se je v torek, 6. decembra 2016, na Gorniškem večeru v prostorih Knjižnice Domžale pogovarjal Borut Peršolja.

Po predstavitvi nam je dr. Jurij Diaci s slikami v Power Pointu prikazal ter pospremil z besedami o gozdnih mejah, o sobivanju živali z gozdom ter posegi človeka v ta gozdni ekosistem. Seveda zadnja leta posegi v gozd niso samo človeške narave, velike gozdne površine prizadenejo ujme ter škodljivci, ki se po takih ujmah množično namnožijo.

»Slovenci smo zelo povezani z gozdom. Tu ni velikih razlik med vaščani in urbanim prebivalstvom. V naših gozdovih je precej bolj živahno kot v preteklosti; ljudje jih izkoriščajo za rekreacijo, nabiranje gozdnih plodov, preživljanje prostega časa. Pri tem ima pomembno vlogo javna dostopnost gozda, ki jo je treba obdržati tudi v prihodnosti. Hkrati se moramo naučiti obnašanja v gozdu, saj nekateri menijo, da lahko v njem počnejo vse, kar ni dovoljeno v urbanizaciji. Tu imam v mislih predvsem uporabo motornih sredstev v gozdu«, je dejal dr. Jurij Diaci.

Dr. Jurij Diaci. 

Zato gozdna ekologija obsega raziskave stanja in procesov v gozdnih ekosistemih. Pri raziskavah je zajet kompleks dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in rast gozda kot so orografski dejavniki, matična podlaga in tla, podnebni dejavniki, preskrba z vodo, biotski dejavniki. Rastiščni dejavniki, rastiščne razmere in rastiščne zahteve drevesnih vrst so pomembna izhodišča sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Le dobro poznavanje gozdnih tal, matične podlage, vegetacije, sestojne klime ter hidroloških razmer omogoča opredelitev in poznavanje rastišč. Poseben poudarek je na problematiki razmerja med gozdnim in negozdnim prostorom ter neposrednim in posrednim vplivom človekovih dejavnosti na gozdne ekosisteme.

»Gozd je najvišje razvit ekosistem, ki se trajno ohranja z medsebojnim sodelovanjem živih organizmov«, je dejal gost večera. »Gozd pokriva tretjino kopnega na zemlji, tretjino Evrope in skoraj dve tretjini Slovenije. Gozd je bil ključnega pomena za človeka že v pradavnini. V Sloveniji je gozd klimatski ekosistem …«

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Pokaži več