Lumarjev gorniški večer s Tomom Virkom: Jug ali sever

V sredo, 2. novembra 2016, je v Knjižnici Domžale potekal Lumarjev gorniški večer s Tomom Virkom z naslovom Jug ali sever. Nova knjiga dr. Toma Virka »Vebrov učenec – Primer Klement Jug: osebnost, diskurz, legenda«, je bila povod, da se je v Knjižnici Domžale zbralo veliko ljubiteljev gora.

Tomo Virk (1960) z Velikega vrha pri Litiji, doktor znanosti (1996), literarni zgodovinar in teoretik, esejist, prevajalec, pisatelj in alpinist. Poročen, oče treh otrok, zaposlen na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z zgodovino svetovne književnosti, zgodovino moderne slovenske književnosti, primerjalno književnostjo, literarno teorijo, postmodernizmom ter teorijo pripovedništva in romana. Pleza od leta 1985, opravil je več kot 500 plezalnih vzponov, med njimi več prvenstvenih. Avtor ali soavtor več kot dvajsetih strokovnih ter esejističnih del (Kratka zgodovina večnosti (1993), Ujetniki bolečine (1995), Izleti čez mejo (2008), Vebrov učenec (2015)), avtor več kot 350 znanstvenih, strokovnih, poljudnih in leposlovnih člankov, urednik revije Literatura (1993–1996). Prejel je nagrado Marjana Rožanca (1993), nagrado zlata ptica (1994) in zlati znak ZRC SAZU (2000).

Vebrov učenec je Virkova dvanajsta samostojna knjiga – in njegova daleč najobsežnejša doslej. Kot opozarja v uvodu, je pravzaprav nastala "iz opombe k neki drugi, ki obravnava razmerje med Klementom Jugom in Vladimirjem Bartolom in še nastaja".

Glavni junak monografije je dr. Klement Jug (1898 – 1924), slovenski filozof, alpinist in najboljši učenec dr. Franceta Vebra, najpomembnejšega slovenskega filozofa iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Virkova knjiga je prvo celovito branje Jugovega "življenja in dela". Glede na to, da je podoba Klementa Juga, ki je pri svojih petindvajsetih letih 11. avgusta 1924 s severne triglavske stene med samostojnim plezalskim vzponom omahnil v smrt, kot se je skozi desetletja utrdila v slovenski javni zavesti, nemalokrat idealna in oblikovana ob pomoči postopkov mita, legende in literature, je moral Virk začeti na začetku. Z Jugovo biografijo, njegovo življenjsko teorijo in prakso. Pomemben del knjige je kritična analiza Jugovega filozofskega diskurza in samorazumevanja. Razumeti Vebrovega učenca bolje, kot se je razumel sam – to vodilo ves čas spremlja Virkovo potrpežljivo in natančno analizo različnih področij Jugovega delovanja. Kolikor je potrebno, pa tudi filozofskega opusa Jugovega učitelja.

Ob tem pa gre ne le za razumevanje življenjske in intelektualne poti enega najbolj nadarjenih Vebrovih učencev in Bartolovega prijatelja, ampak tudi za vpogled v kulturno zgodovino slovenskega 20. stoletja, njegovih mitov, legend ter protislovij, ki tako ali drugače živijo tudi še na začetku novega, 21. stoletja.

Med obiskovalci Gorniškega večera je bil tudi eminenca slovenskega alpinizma, Tone Škarja, ki bo gost v Alpinističnem večeru v gasilskem domu Homec v petek, 11. novembra 2016.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov