KolumnaKolumna Domžalca

Kje smo pustili svoje ideale, sanje in misli na boljšo prihodnost?

Komaj smo obrnili novo letnico na koledarju, je že tu poletje. Kako čas beži … Le od plače do plače traja cela večnost. Dobiš tistih šeststo evrov z dodatkom do minimalca, pa odtegnejo obrok za kurjavo, pa zavarovanje, pa za lanski dopust in že je tu obrok za letošnji obisk lipe njihove!

Sva šla lani septembra z možem eno lepo nedeljo v Umag. Ljudi je bilo za vzorec, tam na plaži na koncu Stella Marisa pa polno belih ležalnih stolov. Utrujena od ogledov prestižnih, bahavih vil ob morju, pa kolk me je bolel, sva se usedla na enega od njih in uživala pogled na obzorje. Na naši obali ga ne moreš, je prej hrvaška meja! Pa pristopi oranžno oblečen orjak in naju vpraša, če sva gosta »ne vem kakšnega SOL«. Ne, nisva, saj greva takoj naprej, samo malo počijem, ker me boli noga. Ja, če nisva gosta pri sto praznih stolih, ne smeva sedeti na njih! Prav! Sestopiva na skale, požuliva sendvič in žejna – ne, tudi ožujskega piva ne bova – greva užaljeno na našo stran. Kdo je delil zemljo? Nekam je dal samo pesek, drugam samo drevje in dež, Hrvatom pa najlepše dele Jadranskega morja. Se pravi, da ima krivica izvir že dolgo, dolgo let nazaj.

Berem, da je Slovenija po sodobnem suženjstvu tam okrog štiridesetega mesta na svetu. Pa kje živim? Imam znanca, ki redno dela ponoči v skladišču trgovske verige, zjutraj gre za denar na roko razvažat mlečne izdelke, popoldne pomaga staršem na kmetiji. Kdaj spi? Pravi, da ko ima čas. Kaj vse je potem na cesti? Neprespani, zgarani in utrujeni vozniki. Našim poslancem se to ne more zgoditi. Spijo med sejami in sestanki, domov jih vozijo za to plačani šoferji. Z dodatki za izobraževanje, stike z volivci in lep videz pa si z lahkoto plačajo Maldive. Ali pa iz sušilnice naredijo graščino. Prav zanima me, zakaj še vedno ni denarja za rušenje. Lani so ga imeli samo še za brunarico revežu v Bohinju. Menda se je letos že kaj nabralo? Sicer pa bi šlo verjetno tudi udarniško. Sem zraven! Pa za Jakličevo tudi. Zakoni so pisani za barabe in ljudi, ki imajo izobrazbo, da jih lahko izigravajo. Doktorat iz izigravanja davkarije? Ja, ima ga in prav lepo živi v Ameriki. Pameten Slovenec! Ostali pa, ki nismo prav obdarjeni z znanjem ali pa smo neumno pošteni, bijemo začetek s koncem meseca, kot vemo in znamo. Kaj hudiča počne Tomo Križnar v Sudanu? Res je, tam je hudo. Zakaj se ne ustavi bližje, ali ostane tam, kjer je. Naj začne doma odstranjevati krivice. Le kako bodo cmere vodile državo, če doma ne morejo ustvariti reda? Mogoče sem že na vrsti za ministrico? Počasi bo v tej naši mali državici zmanjkalo ljudi za te posle. Samo poglejte ministra – boli me đoko! Prav sram me je, da zastopa našo državo. Ali to berete samo vaščani? Upam! Vsake toliko časa mi dvigne pokrovček. Pa to še ni vse. Tudi Donald Trump, mož Slovenke, priseljenke, ki jih hoče izgnati in obzidati. Res tudi Američani nimajo velike izbire, ampak to? Vsa leta se vmešavajo v druge države in jim vsiljujejo svojo demokracijo. V ozadju čakajo na propad Evrope, kjer je nafta, pa morajo narediti razdor in vseliti svojo vojsko. Mogoče je čas, da ta noro potrošniška družba brez vrednot konča svojo ero. Mogoče bodo znanstveniki upravičili svoj sloves in nas deložirali na drug planet. Če je bil Armstrong leta 1969 res na luni, bi nas moral danes tja voziti avtobus.

Kje smo pustili svoje ideale, sanje in misli na boljšo prihodnost? Kje se je zalomilo, da hlastamo samo za denarjem in močjo? Kdo je v davčnih oazah? Jaz ne in vi tudi najbrž ne! So pa tam ljudje, ki smo jim zaupali in verjeli vanje.

Hotela sem pisati o poletju, ki je tu, o slan vodi, ki nas osveži in daje novo moč za delo, ki nas čaka doma. Sonce nas greje in nam daje energijo za lepe in težke trenutke, ki nas čakajo. Tako pač je. Upam samo, da se bosta sonce in dež razporedila tako, da nam bo prav. Vrt bo zelen, pridelki uspešno pospravljeni, da ne bo poplav, suše, toče … Res nam je uspelo uničiti zemljo! Ampak spet je nismo mi, temveč tisti procent bogatinov, ki ima v lasti denar, s katerim ne ve, kaj početi. Koliko vrtin vode v Sudanu bi lahko zvrtali Madonna, Messi, Ronaldo ali Trump! Si predstavljate njegov avion, ki ga pripelje v begunski center s hiškami in šolami, ki jih je ustanovil za pribežnike iz Afrike? Ne? To so iluzije in želje navadnih ljudi, ki smo brez moči. Tistim, ki jo imajo, pa je pomoč potrebnim tuja.

Nekoč bo bolje. Zares! Le močno moramo verjeti in upati, kajti upanje umre zadnje.

Avtor: Marta Burja; Foto: splet
Komentarji uporabnikov
Pokaži več