»Kamnik je tudi mamutovo mesto«

Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je v sodelovanju z Društvom Peter Naglič, Medobčinskim muzejem Kamnik, Paleontološko zbirko Hitij in Žalohar, Prirodoslovnim muzejem Slovenije in prof. Danijelom Bezkom pripravil razstavo v počastitev 80. obletnice mamuta iz Nevelj. »Gre za eno izmed največjih najdb v Evropi, ki je odmevala že v tistih časih, in odmeva tudi danes,« je na odprtju razstave dejal vodja oddelka kultura na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger, ki se je zahvalil tudi vsem partnerjem pri razstavi.

»Sam dogodek se je zgodil 14. marca. Takrat so na topel vroč spomladanski dan pri kopanju za temelje levega podpornika novega mostu našli ‘štore’. Takrat se je na delovišču znašel takratni kamniški župan in delavci so mu pojasnili, zakaj ne morejo nadaljevati z deli. Vzel je košček in prepoznal, da gre za kost.« Tako je začetek odkritja na odprtju razstave povzel prof. Danijel Bezek, in opozoril: »Posebnost tega mamuta je, da so to kosti enega osebka. Takrat so bili v muzejih po Evropi razstavljena okostja mamuta, ampak vsa so bila sestavljena iz več osebkov.«

»Ko je informacija o odkritju prišla do Šmarce, kjer je bil doma moj dedek, se je ta s kolesom odpravil v Nevlje na kraj odkritja,« je dejal Nagličev vnuk Matjaž Šporar, ki je predstavil življenjsko pot Petra Nagliča, in zaključil: »Kamnik je poznano kot Maistrovo mesto, ampak je tudi mamutovo mesto.«

Janja Železnikar

Obdobje v katerem so mamuti živeli je predstavila Janja Železnikar, kustosinja za arheologijo v Medobčinskem muzeju Kamnik: »Neveljski mamut je poginil v tako imenovani medledeni dobi. Po letošnji dolgi zimi lahko kot posledico v visokogorju odtaljenega snega opazujete žuborenje potokov in nekaj takega se je verjetno dogajalo tudi v Nevljah v tistem času. Marcina, ki je bila dolga 5,75 metrov in je v višino merila 3,61 metrov je verjetno zaradi svoje mogočnosti in nezmožnosti gibanja v tisti močvari poginila.«

»Ko je bilo okostje že v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so začele kosti propadati in strokovni delavci muzeja so poskrbeli, da se je eksponat vakuumsko zaščitil, kasneje pa so se izdelale kopije kosti. Tako je danes razstavljena replika, kosti pa so shranjene v depoju,« je dejal mag. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Predstavil je, da v prihodnosti želijo dodatno datirati okostje mamuta, pripraviti temeljito publikacijo o samem nahajališču ter fotografirati vse najdene mamutove kosti. »A to so načrti v daljni prihodnosti. Morda ob stoletnici odkritja,« je zaključil.

Matija Križnar

V Galeriji Doma kulture Kamnik je razstavljen nabor fotografij, ki so nastale med regulacijo potoka Nevljice in posledičnem odkritju okostja mamuta leta 1938. Te fotografije, ki sta jih posnela Peter Naglič in Stane Cuderman, danes predstavljajo ključen vir pri ohranjanju spomina na najdbo. Razstavljeni so tudi posamezni paleontološki predmeti iz zbirke Hitij in Žalohar, na panojih Medobčinskega muzeja Kamnik pa je v besedi in sliki predstavljeno doganje ob najdbi, osvetljen je tudi čas leta 1938 in odmevi na najdbo.

Razstava bo v Galeriji Doma kulture Kamnik na ogled do 18. maja 2018, vstop pa je prost.

Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik

Komentarji uporabnikov
Tagi