Intervju z ravnateljem Škofijske klasične gimnazije: Starše zanimajo bolj uspehi, otroke pa dodatne dejavnosti

Škofijska klasična gimnazija v letošnjem šolskem letu praznuje svoj srebrni jubilej, zadnja leta pa jo na mestu ravnatelja vodi mladi profesor ruščine Simon Feštanj. Dijaki v gimnazijo prihajajo iz vseh koncev Slovenije, saj je ob gimnaziji tudi dijaški dom, veliko dijakov pa se do Šentvida dnevno vozi prav z območja od Domžal proti Kamniku.

Simon Feštanj, ravnatelj Škofijske klasične gimnazije.

Začniva morda s srebrnim jubilejem. Se vi spominjate, kje ste bili pred 25 leti? Ste takrat že poznali Škofijsko klasično gimnazijo?

Moram priznati, da začetkov Škofijske klasične gimnazije in zavoda, v katerem deluje, nisem od blizu spremljal že v letih, ko se je ponovno ustanavljala po tem, ko se je iz prostorov umikala jugoslovanska vojska. Sam sem se v teh letih ravno začel nekoliko bolj zanimati za družbeno dogajanje in spremljal navdušenje svojih staršev nad prelomnostjo časov, ki smo jih doživeli. Gotovo je bil to čas, ko so se v naši domovini dogajale precej velike spremembe. Od takrat se je seveda zgodilo precej in res je, da je tudi naša gimnazija videla že kar nekaj generacij otrok in mladih. In to je pravzaprav tisto, česar se želimo spomniti z našim praznovanjem. S hvaležnostjo gledamo naših več kot 3.000 maturantov, ki so šli skozi naše klopi, in razmišljamo, kako bi lahko bili še bliže mladim, torej generacijam, ki še prihajajo.

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA ODPIRA SVOJA VRATA TO SOBOTO

Več na povezavi ali v nadaljevanju intervjuja.

In kakšen odgovor imate? Kako se približate mladim? Ena od stvari, ki se govorijo o vaši šoli, je tudi to, da je vzdušje precej prijetno.

No, govori se tudi, da je težka, pa da je samo za elite … Vemo, da vse, kar se govori, ni res, je pa res, da načrtno in sistematično delamo na dobrem vzdušju med dijaki, kar nam tudi sami radi povedo. Resnično se trudimo za to, da se v razredih ustvari prijetna klima, v kateri bodo dijaki med seboj sodelovali, si pomagali, bodo povezani med seboj in na svoj način tudi z razrednikom in učitelji. Kar nekaj dejavnosti je načrtno usmerjenih v to. Gotovo je treba omeniti razredni pevski festival, ki je res neverjeten dogodek dijaške ustvarjalnosti, pa medrazredne športne turnirje, razredne jaslice in razredni duhovni vikend. Veliko je dejavnosti, s katerimi spodbujamo povezovanje in tkanje vezi. Če bodo po štirih letih ostale te, smo naredili precej več, kot če bo ostalo le znanje. Učitelji se res trudimo, da bi dijake obravnavali kot celostne osebnosti in se zavedali, da šola ni njihov končni cilj, ocene niso merilo njihove vrednosti. V takem vzdušju se tudi morebitna zahtevnost pri posameznih predmetih lažje prenese. In na ta način dijaki dobijo tudi veliko znanja in osvojijo veščine, ki jim bodo kasneje prišle prav. Imamo pa mimogrede dijake res iz zelo različnih okolij, tretjina s podeželja, tretjina iz manjših in tretjina iz večjih mest, prihajajo pa iz družin s povprečno tremi otroki …

Se torej dijaki vpisujejo predvsem zaradi tega vzdušja ali jim je pomembneje vedeti, kakšne bodo njihove nadaljnje možnosti za vpis na fakultete ali kaj tretjega?

Težko bi posplošeno rekel, zakaj se dijaki vpisujejo k nam. Te nadaljnje možnosti in odlični uspehi na maturi so običajno bolj razlog, zaradi katerega nekateri starši svojim otrokom priporočajo našo gimnazijo. Njim je najbolj všeč to in pa zavest tega, da otroka pošiljajo v varno okolje, kjer se trudimo poskrbeti za miren prehod iz osnovne šole v gimnazijo, da otrokom olajšamo vse spremembe in jih privadimo novega načina dela, pa da nam je pomemben tudi vidik vzgoje – to, da si skupaj s starši prizadevamo, da bi naši dijaki postali odgovorni, pošteni in uspešni ljudje. Magnet za otroke je gotovo res bogata ponudba dodatnega programa in ekskurzij, ki se jih vedno udeleži celoten razred. Ampak tudi tu je težko posploševati. V srednješolskem Vpisniku, kjer so spraševali naše dijake, so ti omenjali tudi vzdušje in dodatni program ter ekskurzije. Zapisali pa so še, da bi šolo priporočili »vsem tistim, ki so ambiciozni in si ne želijo le kvalitetnega znanja, temveč tudi celostnega razvoja.« To me lahko samo veseli.

Kaj pa je ta dodatna ponudba, dodatni program in ekskurzije? So to bolj dejavnosti, s katerimi si dijaki odpočijejo od zahtevnega pouka, »magneti« – kot ste jih poimenovali – s katerimi osnovnošolce navdušujete za vpis? Imajo kakšno večje mesto znotraj programa?

Na Škofijski klasični gimnaziji verjamemo, da se dijaki ne učijo samo v šolskih klopeh, ampak na drug način včasih še trajneje in pomembneje preko tega, kar izkusijo. Poleg tega smo prepričani, da sam predmetnik ne nudi dovolj priložnosti, da bi posamezni dijaki razvijali svoje talente, ki jih imajo resnično v obilju. Zato se trudimo vsem, ki jih zanimajo določena področja, ponuditi nekaj več. Po drugi strani pa si želimo, da bi prav vsi imeli priložnost izkusiti določena doživetja. Tako imamo vsako leto ponujenih okoli 30 interesnih dejavnosti. Mnogi dijaki prav preko njih spoznajo, kaj si želijo študirati ali celo početi v življenju. Nekaterim pri tem sicer gotovo pomaga tudi karierna svetovalka, ki jo imamo zaposleno poleg svetovalne službe posebej za ta namen. Tiste ekskurzije za vse, ki jih omenjate, pa se verjetno nanašajo na večdnevne ekskurzije v tujino, čeprav to niso edine poti, ki jih opravljajo naši dijaki. So pa gotovo najbolj prepoznavne. Vsako leto se gre za več dni nekam v tujino. V prvem letniku za podaljšan vikend na umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo po Severni Italiji, drugošolci odidejo na Dunaj, kjer obisk naše severne sosede kronajo z ogledom opere, v tretjem letniku odidejo vsi dijaki za teden dni v državo, katere jezik se učijo, v četrtem letniku pa vsi maturantje skupaj obiščejo večno mesto in tako smiselno sklenejo svoj štiriletni trud pri osvajanju latinščine in klasične kulture, ki predstavlja na nek način naše korenine.

Zdi se mi, da precej omenjate jezike. Bi rekli, da so prav jeziki eden večjih poudarkov vaše gimnazije? Verjetno je to nekaj, kar lahko pričakujemo od klasične gimnazije?

Da in ne. Jeziki so nam pomembni. Latinščina je res dobra osnova za učenje drugih jezikov in tudi ena taka jezikovna matematika, ki da človeku res veliko širine. Ampak pomembno nam je tudi vse ostalo. Želimo biti klasična gimnazija v tem smislu, da človeku res nudimo širino in ta se razteza gotovo tudi preko drugih področij – športa, umetnosti, naravoslovja, družboslovja, humanistike … Redko kdo verjame, ampak skoraj vsa pretekla leta smo v skupinskih športih med najbolj športnimi gimnazijami v Ljubljani. Včasih prehitimo celo kakšno izmed gimnazij s športnimi oddelki. Imamo res lepo opremljene športne dvorane, fitnes, plezalno steno in zunanja igrišča. Naravoslovje nam je prav tako zelo pomembno. Dejansko gre večina naših dijakov nadaljevat študij na eno od naravoslovnih fakultet. Mnogi celo v tujini. Od vseh študijev, ki jih izbirajo maturantje, jih največ (približno 10 %) študira medicino. Če bi pozabil omeniti glasbo in petje, bi prav tako izpustil en velik del naše identitete. Samo na gimnaziji deluje namreč kar 5 zborov, skupaj pa še vedno v dveh zborih pojejo tudi nekdanji dijaki. Naši zbori dosegajo izjemne mednarodne uspehe in se udeležujejo izredno zanimivih in bogatih turnej v tujini. No, kakšni fantje na mednarodna tekmovanja odhajajo predvsem v funkciji raznih mednarodnih olimpijad iz programiranja ali pa morda robotike ali astronomije. V resnici bi težko izpostavil le eno stvar, ki se nam zdi najbolj pomembna. Dijaki so si med seboj različni in ker želimo, da bi vsakdo izmed njih lahko zadihal na svoj način, si prizadevamo, da lahko ponudimo toliko širine, da to omogočimo.

Dihati na svoj način. Videl sem, da imate to zapisano tudi kot svoj moto. V teh dneh, ko se približujejo informativni dnevi, je videti plakate s tem zapisom. Kako ste izbrali prav to misel?

No, to je predvsem misel, s katero želimo k sebi na obisk povabiti osnovnošolce. Vemo, da si v zadnjih letih osnovne šole mladi želijo predvsem svobode in pa sprejetosti. In želimo poudariti, da je to tisto, kar nas vodi pri oblikovanju programa zanje. Želimo si, da bi zares zadihali, zadihali s polnimi pljuči, zadihali na svoj način, odkrili ta svoj način. In da bi se zavedali, da v tem iskanju niso sami. Da imajo tudi drug drugega in končno tudi nas, profesorje, ki jim lahko na tej poti pomagamo. Ker sicer se moto naše šole glasi: »Amor magister optimus«.

Kar pomeni?

Lahko vaši bralci morda tudi sami raziščejo. Gre za latinski izrek. Lahko za njim pobrskajo po internetu ali pa si morda kar pridejo ogledat k nam, kako ga živimo. Dobrodošli so na informativnih dneh, pa tudi na dnevu odprtih vrat, kjer se še bolj lahko začuti, kako diha Škofijska klasična gimnazija. Informativni dnevi so tako kot na drugih šolah 15. in 16. februarja. Dan odprtih vrat pa imamo že v soboto, 26. januarja.

Komentarji uporabnikov
Tagi