Giske – norveška ljudska pravljica
V Knjižnici Domžale je letos vse leto potekel ciklus pravljic za odrasle. Zadnjo letošnjo norveško ljudsko pravljico-Giske, je v sredo, 28. 12. 2016, pravljičarka Mirjam Slanovec prebrala lepemu številu obiskovalcev, Luka Hrovat pa jo je lepo interpretiral. V naslednjem letu naj bi se cikel pravljic za odrasle začel februarja.
Za ljudsko pravljico je značilno, da so v njej shranjena sporočila, ki so povezana s človekovimi življenjskimi izkušnjami in domišljijsko obdarjenostjo. Tako je tudi z Giske, gospodinjo, ki se poroči z gospodarjem, a ker je grda, jo gospodar med tem, ko spi, pobarva, da je črna, odstriže ji kito. Giske, ki je kratke pameti, ko se zbudi, ne prepozna sme sebe, zato odide, misleč da ni Giske od doma, kjer se pridruži dvema tatovoma. Cele štorije so se dogajale na njihovih skupinskih tatinskih pohodih.
So pa pravljice stvaritev ljudskega duha, ki se v njej ohranja iz roda v rod. S svojimi doživljajskimi sestavinami in njihovimi upodobitvami je še danes živa in predmet zanimanja. V preteklosti ko še ni bilo televizije, radia, interneta in še mnogo najrazličnejših javnih občil, so se ljudje kratkočasili, da so si izmišljali pravljice in si jih med različnimi priložnostmi, ob kmečkih delih, veselicah, pripovedovali med sabo. Tako so krožile od ust do ust, s popotniki in preseljevanjem ljudi so potovale iz dežele v deželo. Pri tem so se seveda spreminjale, saj so jih pripovedovalci prirejali po svoje, tako kot se zgodi z vsakim ustnim izročilom.
V teh starih pravljicah so ljudje opisovali nedoumljive, skrivnostne sile okrog sebe, ki so jim pripisovali nadnaravno moč (bogovi, polbogovi, živali, rastline, nadnaravne sile, najrazličnejši predmeti …); v pravljicah pa so imeli svoje mesto tudi imetniki in preprosti ljudje, kralji in kraljice, princi in kraljične, čarovniki in čarovnice, pastirji in vitezi, sirote in mačehe, potepuhi in desetnice, hlapci in gospodarji, zmaji in druga čudežna bitja …
Skoraj vedno vsebujejo tudi življenjski nauk, nasvet ali svarilo, kaj je dobro in kaj slabo j …
