Domžale so imele svojega “Domžalca” že leta 1925

Nekateri med vas, ki prebirate naš in vaš portal domžalec.si, ki deluje od oktobra leta 2012, v letošnjem letu pa je bil deležen temeljite prenove, s katero smo želeli prinesti svežino, novosti ter lažji dostop do vsebin, kar omogoča prilagojen dizajn za vse tri platforme, preko katerih lahko spremljate naš portal, mogoče še ne veste, da so svoje dni Domžalčani oziroma Domžalci imeli svojega Domžalca v tiskani verziji. Prva števila je izšla 23. julija 1925. To je bilo v tistem letu, ko je kralj Aleksander s svojim ukazom razglasil vas Domžale za trg.

O nepolitičnem listu Domžalcu, kakor so ga poimenovali, v svoji knjigi Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952 piše dr. Miroslav Stiplovšek. Ko je kralj Aleksander s svojim ukazom razglasil vas Domžale za trg, je tedanji Občinski odbor pod vodstvom župana Antona Skoka sklenil to povišanje Domžal, kot pomemben dogodek v njihovi zgodovini, izrabiti za prikaz njihovih dosežkov in za spodbudo krajanom za nadaljnja prizadevanja za napredek trga. Zato je pripravil za 8. avgust 1925 veliko slavnostno prireditev, za promocijo Domžal pa je poskrbel tudi z izdajo nepolitičnega lista Domžalec ter z objavo člankov v vseh osrednjih časnikih.

Dr. Stiplovšek je v knjigi zapisal, da je Domžalec v petih številkah objavil številne prispevke iz domžalske zgodovine, podrobno pa je poročal o pripravah na slavnostno razglasitev Domžal za trg in o njenem poteku. Domžalec je v prvi številki, 23. julija 1925, v dveh člankih Kaj so danes Domžale in Kako Domžale napredujejo, s številnimi podatki osvetlil pomembne dosežke na vseh področjih, s katerimi so si Domžale zaslužile »povišanje« v trg. Na gospodarskem področju je posebej poudaril, da so Domžale središče »za proizvodnjo slamnikov v celi naši državi« in da deluje vrsta slamnikarskih tovarn, »starih in izvrstno urejenih, katerih mnoge imajo svetovno ime. Poimensko je navedel poleg njih in Bistre še osem večjih obrtnih obratov z industrijskim značajem in 22 večjih trgovin. Domžalec pa je tudi poudaril, da kljub razvitosti industrije ter obrti in trgovine prebivalstvo poveča veliko pozornost tudi kmetijstvu, še posebej zato, ker je delo v slamnikarskih tovarnah le sezonsko. Za razvoj celotnega gospodarstva pa je bila velikega pomena izgradnja železnice in po njej so Domžale postale »prometno središče vse domžalske okolice, Črnega grabna, Moravške doline, celega brdskega sodenega okraja«.

Domžalec je med drugim predstavil, kako sta se vzporedno z gospodarskim napredkom razvila tudi bogata društvena dejavnost in šolstvo, kar je prispevalo tudi k dvigu prosvetno-kulturne ravni prebivalstva. »Ob vsem napredku pa so Domžale spremenile tudi arhitekturno podobo. Sredi 19. stoletja je bilo v Domžalah le 156 hiš, njihovo število pa je do leta 1925 vzporedno s podvojitvijo prebivalstva na rastlo na 350 stanovanjskih in tovarniških zgradb. Domžalec je tudi poudaril, da so prebivalci »z občudovanja vredno požrtvovalnostjo« dosegli ustanovitev župnije Domžale, ki z vključeno sosednjo Depalo vasjo šteje 2565 »duš«. Ustanovitev fare je pred razglasitvijo za trg prvo veliko priznanje Domžalam za njihov vsestranski napredek,« je še zapisal dr. Stiplovšek v svoji knjigi.

Domžalec je izhajal med leti 1925 in 1935. V tem obdobju je izšlo 9 številk. Nato pa so veliko kasneje izšle še tri priložnostne številke in sicer ena številka leta 1959, ob razstavi in nato še 23. junija 1973, ob promociji krajevnega samoprispevka za ceste ter 28. junija 1973, ob razpisu samoprispevka v KS Domžale. Urednik obeh zadnjih Domžalcev je bil Matjaž Brojan, novinar, publicist in avtor številnih del o naši kulturni dediščini. Vse izvode Domžalca (prve številke so fotokopije) Matjaž  hrani v svojem arhivu.

Domžalca smo ponovno obudili 10. oktobra 2012. Sicer ne v tiskani, ampak v spletni verziji ter v obliki, ki sledi sodobnim trendom in kot tak poskuša priti do vas v čim krajšem času ter vam ponuditi čim več novih in ažurnih novic.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: arhiv domžalca

Komentarji uporabnikov
Tagi