ArtEko na obisku v Domžalah

ArtEko je likovna manifestacija, ki si predvsem prizadeva postati shajališče za umetnike, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta in nas samih. Ideja o druženju mednarodnih likovnih ustvarjalcev z motom ekologije, predstavlja nadaljevanje večletnega ustvarjalnega druženja v duhu »ustvarjalne reciklaže« in njene prepoznavnosti. Delček njihove ustvarjalnosti pa je v mesecu februarju možno videti tudi v Menačenkovi Domačiji v Domžalah.

Zadnjih šest let se umetniki iz različnih koncev Slovenije in tujine srečujejo v okolici Sevnice, kjer v neokrnjeni naravi ustvarjajo iz odpadnega materiala. Prva tri leta so srečanja potekala v Šentjanžu, na Kamenškem in kasneje v Peklu. Zadnje leto pa je potekalo eno izmed srečanj tudi na gradu Podsreda, torej prvič izven meja sevniške občine.

»Delček njihove ustvarjalnosti je možno videti tudi v Domžalah. V mrzlih zimskih dneh nam bodo razstavljena izbrana likovna dela predčasno odprla vrata pomladi in poletja, ter za kratek čas poustvarila harmonično okolje, v katerem so umetniki ustvarjali. Da, dišalo bo po zelenem gozdu, nepokošenih travnikih in svežem sadju … Še en dokaz, da je ekologija v povezavi z umetnostjo zmagovalna kombinacija«, je o ArtEko razstavi povedala Katarina Rus Krušelj, kustosinja Menačenkove domačije.

Odprtje razstave ArtEko v Menačenkovi domačiji v Domžalah je v sodelovanju z Zavodom QRA potekalo v ponedeljek, 6. februarja 2017, na katerem je projekt predstavila Jerca Šantej, umetniška vodja projekta. Razstavo je slavnostno odprl Anton Komat, okoljevarstvenik in publicist. Pokrovitelj odprtja razstave pa je bila Vinska klet Vidmar Domžale.

ArtEko – likovna menifestacija na obisku v Domžalah.

V imenu ArtEka je vse prisotne pozdravila Jerca Šantej, umetniška vodja projekta, ki se je zahvalila Menačenkovi domačiji, kjer so lahko na ogled postavili svoja dela. Povedala, da je v šestih letih na projektu sodelovalo 27 umetnikov. V letošnjem letu pa so izvedli celo dve koloniji: »Upam, da se bo naša kolonija tako prijela, kot kakšen »virus. Če se primejo vse slabe stvari, ne vem zakaj se ne bi tudi to. Upam, da boste tudi vi pripomogli k temu, da boste razširili kakšen dober glas.« Povedala je tudi, da je večina slik narejena v starih okvirjih. S tem, ko so uporabili stare okvirje, kot podlago za slike z zgodbami, vsem odpirajo pogled v prihodnost. »Obenem tudi upamo, da se ob tem mogoče kdo spomni, da je treba našo naravo čuvati«. 

 »Od kje ta naziv ArtEko? To je neka oblika angažiranja umetnosti. Namreč, v tem svetu v katerem živimo, je umetnost zapostavljena, kajti velja samo neka ekonomija grabežljivosti, ekonomija uničevanja narave, sočloveka … In ravno zaničevanje umetnosti, kot duhovnega pola človeka je pripeljala to skupino mladih umetnikov k ustvarjanju«, je v svojem govoru povedal Anton Komat, ekolog in publicist.

Njegova kritika ni bila namenjena razstavljenim likovnim delom, temveč bolj kritika družbe v kateri živimo. Po njegovih besedah je ekologija veda o našem domu – o edinem planetu katerega imamo. Drugega doma namreč nimamo: »To je temeljna biološka veda in mene ta zloraba tega pojma ekologija ne samo preseneča temveč zelo boli. Danes je namreč vse eko, vse zeleno, vse napredno … Čeprav vemo, da je zadaj umazana igra trgovcev. Dobesedno trgovcev s smrtjo ali z boleznijo.«

Razstavo je odprl Anton Komat, ekolog in publicist.

Anton Komat je med drugim tudi dejal, da bi morala biti ekologija, kot naš temelj in veda o ekosistemih, po neki zdravi logiki usklajena z ekonomijo. Ekologija je namreč veda o našem domu, ekonomija pa je veda o gospodarjenju z našim domom.

ArtEko udeleženci od leta 2011 do 2016:
Jerca Šantej (Slovenija), Zdravko Dolinšek (Slovenija), Daniel Ferlinc (Slovenija), Niko Ribič (Slovenija), Elena Sigmund (Slovenija, Rusija), Bojan Sumrak (Slovenija), Jože Šubic (Slovenija), Marija Mojca Vilar (Slovenija – Domžale), Vladimir Leben (Sevnica, Ljubljana), Tea Bičić (Hrvaška – Labin), Adriano Gon (Italija), Maja Briski (Hrvaška), Zaneto Paulin (Hrvaška), Matic Svažič (Slovenija), Toni Vučajnk (Slovenija), Ana Žerjal (Slovenija), Vesna Davidovič (Slovenija), Dime Temkov (Slovenija, Makedonija), Tamara Grbavac (Bosna in Hercegovina), Mišel Stojanović (Bosna in Hercegovina), Tomaž Dernovšek – Vinči (Slovenija – Muzej Premoderne umetnosti, Litija), Ana Jazbec (Slovenija – Sevnica), Goran Valenta (Hrvaška – Labin), Bahtuali Tani (Afganistan), Brina Ivanetič (Slovenija – Ljubljana), Andreja Valenčak (Slovenija – Kozje), Ina Fakin (Slovenija – Ljubljana), Gal Košnik (Slovenija – Ljubljana).

Razstava bo v Menačenkovi domačiji na ogled do 25. februarja 2017.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, Miha Ulčar; Video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov