Alzheimer caffe: O demenci z dr. Vidom V. Voduškom, univ. dipl. psihologom

V sodelovanju Doma upokojencev Domžale in Knjižnice Domžale enkrat mesečno potekajo pogovori o demenci, ki nosijo ime Alzheimer caffe. Pogovori so namenjeni vsem, ki se na kakršenkoli način srečujejo z boleznijo demence.  42. Alzheimer  caffe, ki je v domžalski knjižnici potekal v četrtek, 10. januarja 2019, je postregel z nekaj novimi izkušnjami in predlogi. Tokratni gostil je bil dr. Vid V. Vodušek, univ. dipl. psiholog, pogovor z njim pa je vodila Cveta Zalokar.

Ker je bil gost tokratnega Alzheimer caffe-ja psiholog, je bilo seveda vprašanje, kakšna je razlika med psihiatrom in psihologom. Seveda je dr. Vid V. Vodušek z veseljem odgovoril na to vprašanje. Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to seveda potrebno. Zdravila pa nikakor niso dovolj. Pacient nujno potrebuje še redne  pogovore s sočutnim strokovnjakom. Če mu  njegov psihiater tega ne more ponuditi in mu le predpisuje zdravila, je nujno, da si sočasno poišče še pomoč psihoterapevta. Lahko se vključi tudi v katero od skupin za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Do psihiatra lahko pridete preko napotnice ali pa samoplačniško.

Psihologovo področje delovanja je zelo široko. Psihologi so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, zdravstvu, itd. V primeru, ko boste iskali psihološko pomoč, boste najverjetneje naleteli na psihologa, ki je specializiral klinično psihologijo. Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati.

Pogovor z dr. Vidom V. Voduškom je vodila Cveta Zalokar.

Demence absolutno ne smemo mešati z običajno pozabljivostjo. Večkrat pridejo na pregled prestrašeni ljudje, še posebej tisti, katerih starši so imeli demenco in jih skrbi, ker pri sebi opažajo, da postajajo bolj pozabljivi. Prav je, da poskrbijo zase, ampak v večini takih primerov se izkaže, da ne gre za demenco. Problem je v tem, da vsi pozabljamo. Ta pozabljivost je navadno posledica preobremenjenosti, utrujenosti, različnih zunanjih motilcev pozornosti. Ljudje imajo v takih primerih navadno težave s priklicem informacij, če si vzamejo čas si želene podatke lahko zapomnijo.

Demenca pomeni upad kognitivnih funkcij. Sem na primer uvrščamo spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, govorno izražanje, presojo. Ko govorimo o demenci, imamo običajno v mislih le pozabljivost, čeprav se bolniki z demenco lahko tudi osebnostno spremenijo in potrebujejo pomoč tudi pri čisto vsakdanjih dnevnih aktivnostih.

Na začetku bolniki tudi močno zanikajo, da imajo demenco, svojci pa ne vedo, kako naprej. Zato dr. Vid V. Vodušek svetuje, da svojci naredijo »uvid« v bolnikovo stanje. Uvid je zmožnost pogleda od zunaj, kaj lahko naredimo, če bi bili na bolnikovem mestu. S tem tudi sebe poučimo, da potem z bolnikom vemo bolje ravnati.

dr. Vid V. Vodušek, univ. dipl. psiholog.

Ena od udeleženk srečanja je povedala, da ima njena mama demenco, zadnje čase pa tudi močne  halucinacije.  Vid V. Vodušek je dejal, da ti simptomi ne izražajo pozitivnih lastnosti, marveč pojave, kot so blodnje in halucinacije. Bolnik goji prepričanja, ki slonijo na nepravilnem doživljanju realnosti − da ga drugi preganjajo, mu sledijo, ga opazujejo in mu želijo škodovati, celo streči po življenju.

Pogovor je nanesel tudi na pretirano konzumiranje alkohola in jemanje agresivnih zdravil. Dokazano je, da pretirano konzumiranje alkohola in jemanje velike količine agresivnih zdravil, počasi uničuje jetra, ledvice in tudi možgane, zato so tudi takšni ljudje bolj podvrženi demenci v starejšem življenjskem obdobju.

Med pogovorom z obiskovalci smo tako tudi slišali, da so zdravniki dementnim bolnikom predpisovali vedno močnejše doze zdravil, kar pa bolnikom ni pomagalo, saj so bili še bolj bolni, ko pa so zdravila močno zmanjšali ali celo ukinili, pa se je dementen bolnik nenadoma umiril. Veliko je bilo tudi govora o bolnikih, o starejših, ki še kar vozijo avtomobile po 80. letu starosti, ali naj dementni v začetni fazi vozijo ali ne … Več pa v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi